»Upam, da bo njen založnik tvitnil fotografijo korespondence, v kateri so jo vprašali, ali so izbrani citati v redu. Saj vsi veste, da se je to zgodilo, kajne?«

»V procesu samega tiskanja je knjiga že v obliki, ki bi jo lahko mi s svojimi pripomočki brali. Vendar pa od založnikov ne moremo dobiti te različice, ampak moramo knjigo vzeti, jo preurediti in popraviti. Šele potem jo lahko začnemo uporabljati v smislu, da jo pretvorimo v brajico ali elektronsko obliko, tako da upamo na pomoč tako odločevalcev kot založnikov.«

»Govori tudi o odnosih oče – sin, sporih med sorodniki, neupravičenih dejanjih, vsakdanjem rasizmu, kibernetskih vohunih, znanstveni fantastiki, življenju človeka, ki je ustvaril Don Kihota, in ne nazadnje o koncu sveta.«

»Šepeta se o kibernetskem napadu in izdajalcu v predsednikovem kabinetu. Osumljen je tudi sam predsednik Duncan, karizmatični vojni junak. Čaka ga bitka s časom, zato mu ne preostane drugega, kot da se reševanja krize loti na lastno pest … S peščico ljudi, ki jim lahko zaupa.«

»Ko je knjiga skoraj suha, jo počasi in previdno zapremo, položimo na mizo ali drugo ravno površino ter nežno oblikujemo v prvotno obliko.«

»Knjiga Sramota po svoji obliki takšna, da ne spada v noben predalček, se je ne da popredalčkati. Je težka, težko se jo bere, z njo se težko ravna.«

»To čudovito knjigo pisateljice Ele Peroci in ilustratorke Ančke Gošnik Godec bodo odslej lahko brali in poslušali slepi in slabovidni hrvaško govoreči otroci na Hrvaškem, pa tudi v Črni gori ter v BiH-u.«

»600 let staro knjigo moraš dobro načrtovati, kako jo boš v fizični obliki izdelal. Tisk je potekal na tršem papirju, najboljšem približku pergamentnemu papirju, ročno šivan.«

»Kako so temnejši dihurji pribežali v deželo svetlejših dihurjev in kaj vse se je moralo zgoditi, da so lahko sklenili prijateljstvo.«